Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Ninja Boy Stopnja:
Pridružen/-a: 28.08. 2007, 22:23 Prispevkov: 2203 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 02 Okt 2009 11:02 Naslov sporočila: Grenka izkušnja nekega motorista |
|
|
Tukaj objavljam pretresljivo zgodbo neke mladega motorista kateremu je nesreča za vedno spremenila življenje... na to zgodbo sem naletel včeraj ko sem gledal za nakup motocikla... objavljam pa zato ker je res vredno prebrati to ker se bo vsak posameznik malo zamislil ob tem ter imel malo drugačno mnenje... !!!
Mene osebno je kar stisnilo pri srcu ko sem to bral...
Temu motoristu pa res želim popolno okrevanje in upam da bo kdaj lahko spet vsaj sedel na motor če se že vsaj peljal ne bo
Povzeto po.. Vir forum ....
Grenka izkušnja nekega motorista
OdgovorNapisal/-a damchy dne Če dec 25, 2008 3:09 pm
Bil je dan.....tak kot vsak dan.....nič posebnega....
bila je sobota.zjutraj sm se vstal okrog osmih,najprej odšel v kopalnico naredil par jutranjih opravil in se počasi spravil k zajtrku.po zajtrku seveda se odpravu k svoji zakratni največji ljubezni....zeleni ninji...kawasakijevi.....1200 kubični....huh ko se samo spomnem kk je bla lepa....vglavnem dam jo na stojalo,porabim pol stelexa in eno veliko rolo papirja...mora da se šajna....preverim še olje in namažem ketno da bo vse tip top in pripravljeno na vožnjo......medtem me kliče kolega igor in pove da je zvečer fešta pri rusu...ma kao rojstn dan in treba proslavit....si mislim ok super spet bomo pametno porabili sobotno popoldne ki se bo hitro prevesilo v noč....maaajka..že razmišljam kaj mu treba kupit da nebom pršu glih praznih rok...no vsaj ena buteljka more bit..glih končam vse v zvezi z motorjem ko me mama kliče na kosilo..si mislim o super evo pojem pol pa akcija na motor pa kak krog naredit...med kosilom kliče Bunkec in pravi da je ob 14.00 zbor pred tic tacom.....super si mislim spet se zberemo stara klapa na kupu....evo sm že v kombinezonu,čelada je že zapeta sedim na motorju.natikam rokavice,pomaham mami da grem in že se peljem novim dogodivščinam naproti.pred ciljem se še vstavim na omv-ju in natankam polnega....pitaj boga kakšna bo naša destinacija si mislim...prispem pred tic tac...vidim vsi so tam....bunkc,beni,cobra,muc,alen.....ok po popiti pijački odrinemo proti gorjancem....sonček sveti,da nas malo greje ampak še vedno ni tisto pravo vreme za uživancijo....ipak smo 15 marca....prispemo v novo mesto in se vsidramo v atmosferi zravn novega tuša.....spet debata....motorji,pa motorji,pa o motorjih pa grobnik.....moška zasedba bajkerjev pač......beni nas pumpa z veliko mero adrenalina kk on to na grobniku mi pa vsi ko mačke okrog vrele kaše gledamo in ga požiramo ...besede no.....počasi odrinemo,naredimo še krog po novem mestu in se počasi začnemo vračat proti črnomlju saj je naslednja destinacija zopet tic tac,malo me je pa tudi ura preganjala saj se spomnem da grem zvečer na rojstni dan k rusu....weee komaj čakam......poganjci so že za nami peljemo se proti gorjancem.ovinke kar požiramo pred sabo,čeprav z rezervo,saj asfalt še vedno nima tiste prave temperature....pridemo do "fajfe" in počasi nadaljujemo proti metliki.......predse spustim dva ki sta vozila za mano saj mi nekak ni blo kul da mi nekdo za vrat diha tisti dan....peljemo dalje levi ovinek...pripravim se za vstop,zmanjšam gas,pogledam na števec,igla se suče nekje na 120 km/h.pridem do ovinka,nagnem motor nakar na sredi ovinka zagledam.......faaaaaak mastno na cesti....kaj zdj???sekunda odločitve....zravnam motor.....zapeljem čez madež.....prepozno......krmilo zabije v desno zadnji konc odnese.....faaaaak natla grem......neeeeeeeee...skale pred mano z desne....letim naravnost..neeeeeee......tema.....konec filma..........................ni me........tišina....tema še vedno na očeh...počasi se mi vrača sluh ....slišim motorje...slišim nekdo kriči damjan damjan........vid se mi vrača.....prihajam k sebi...ležim na hrbtu nad mano krošnje dreves........premaknem glavo vidim prijatelji tečejo k meni....aha poznam jih.....alen,muc.....huh si mislim ok glava je cela....pogledam roke....premaknem levo desno...huh roke so cele........premaknem telo...probam malo levo desno....huh hrbet je cel si mislim.........fak pogledam noge.......hmmmmm...noge.....ajoj.....lahko bi si z zobmi zavezal vezalke na desni nogi.....stopalo imam na prsih...leva stoji po svoje.....faaaak ne to ni res sanjam......daj damjan zbudi se si mislim.....pridem do spoznanja da to niso sanje.....alen kleči ob meni kliče reševalce.....muc me tolaži da naj se držim in da je rešilc že na poti...bolečin ne čutim...žejen sem....vroče mi je......faaak...staknem čelado in pred tem zatrdim da je glava cela.....adrenalin nabija maximalno.....kličem domov mamo s svojim telefonom.....čao mami rečem......imel sm nesrečo na gorjancih...(skoraj pade skupaj od slišanega)...ne sekiraj se pravim...nič mi ni sm noge mam polomlene ....kolegi so ob meni in rešilec je na poti.....prekine me njen jok in stokanje sinko nočem te zgubit...drži se...pridem k tebi.......rešilec je že tle ......dobim par inekcij.....razrežejo mi zgornji del kombinezona....poln sm cevkic...infuzija že teče.....dajo me na nosila..še pred tem napihnejo tisto stvar okoli mene zaradi možnih poškodb hrbtenice......
nalagajo me v rešilca.....v daljavi zagledam motor.....ajooooj...ni ga.....na pol je šel ampak to zdj tud ni bitno.....
prpeljejo me v bolnico ......tukaj se moj film ustavi........zbudim se naslednji dan v šok sobi......poln cevk,infuzija ena..druga tretja.....v ustih cevka za dihanje....nemorem govorit...... pogledam noge....faaaaak sami fixaterji.....polno železja na zunanji strani...nemorem jih premikat..niti prsta na nogi......
fak pa kako se lahko to zgodi meni????
gledam okoli sebe....sami aparati....vse piska...same lučke...umetna pljuča vidim tam ko harmonika se raztegujejo gor in dol....ne me jebat....v bolnici sm...nemorem dohajat dogajanja okoli sebe.....planem v jok.....jokam derem se zakaj???? zakaj glih jst.....
odprejo se vrata zagledam ateta mamo in sestro.....vsi bledi,zajokani,,.,....predejo k meni.....še vedno jokam solze mi lijejo.....govorit nemorem....zaradi cevk....nekak jim dopovem naj mi dajo list in svinčnik da jih vsaj uno osnovno vprašam....
dobim kemik in z nekimi hieroglifi in tresočo roko napišem ....POVEJTE MI PO PRAVICI KK HUDO JE Z MANO....??? mama plane v jok,sestra prav tako....ate vidim da zadržuje solze...DAMJAN HUDO JE ,so prve besede.....DIAGNOZA: 10 zlomov na obeh nogah in 80% izgubljene krvi....PRAVIJO DA SM SREČEN DA SEM SPLOH ŽIV,SAJ MI JE ČEZ ODPRTE ZLOME KRI DOBESEDNO ODTEKLA......stisne me.....nemorem .....pa zakaj.....gledajo me nepremičnega.....mene ki sm bil vedno tk energičen nasmejan......nemorem nič...ležim....umiram skorajda......samo najbližji smejo k meni......eni so se malo prešvercali.....cele dneve ležim.....na hrbtu...premikat se nesmem....kaj bi dal da lahko spim na trebuhu tako kot vedno....huh mission imposible......dan za dnem jokam ...premlevam stvari.....mama je vsak dan pri meni ,me tolaži in vzpodbuja.....pride dan ko prvič vidim nekoga ki sm ga bil najbolj vesel....DEJAN....in njegova sabina......o dejan ko bi znal kk sm bil vesel da te vidim.....morda se spomneš da sm začnu jokat ko sm te zagledal....kulk vsega smo skupaj preživeli.....sekunda pa bi šlo vse......sabini je blo itak od vsega slabo ko me je tam vidla tk da so hitro šli.....dnevi so minevali.....kmalu je prišla marjana....moja najboljša prijatlca iz novega mesta....nemorem opisat kk sm bil vesel da jo vidim.....tud z njo sm marsikaj lepega preživel....na tuniong showe z njo hodu....v novem mestu smo se dobivali na portovalu...mi avtomobilski zanesenjaki....predelovalci.....jao marjana še danes mi stojiš ob strani......po mesecu dni so me premestili na intenzivno nego....nato pa na urologijo v samico ker sem fasal uno bedno bakterijo imenovano MRSA.....huda zadeva......za mano je že 7 težkih operacij.....dnevi minevajo.....vsak dan sem obkrožen z kopico tistih pravih prijateljev ki mi pomenjo vse na svetu......dnevi so dolgi kot še nikoli......vse se vleče.......vsak dan najmanj 2x jokam......dnevno dobivam obiske da je bila že soba premajhna.od sorodnikov prijateljev,znancev.....do divje jage.....fanti so z mano od prvega dne....BENI,KAJA,HENRY,BUNKC,IVANETIČ,TEKAVEC,MAL- I BUNKC.......NEMOREM VAM POVEDAT KAJ MI POMENTE.......kulk ste mi takrat v bolnici pomenli.......hvala je premalo.....vesel sm da sm živ in da sm danes obkrožen z vami.....saj ste res zlata vredni.......
po 10 operacijah.......cca 40 uram pod narkozo ,čez 200 šivov na nogah (prešteto),po 3 mesecih zapustim bolnico......na vozičku....invalidskem.....groza...........nemoč- en.....
No evo me končno sm doma......domača hrana...ljudje,ambient.....mater v bolnici sm shujšal 15 kil.....a že prej so vsi rekli da sm ko glista....heheh
vglavenm,iti na wc je zame še vedno nekaj nepredstavljivega....nekaj česar ne zmorem....lulam v račko,kakam v kahlico.....ko malo dete...za odvoz odpadkov skrbi mama...tako kot 22 let nazaj.....ljudje to je nepredstavljivo.....pri teh letih nemoreš osnovnih stvari delat ....faaaaak
po 14 doma preživelih dnevih me napotijo v dolenjske toplice na rehabilitacijo.....
huh tam se je začelo najbolj grozno in mukotrpno delo v mojem življenju......POSTAVLJANJE NAZAJ NA NOGE......
vsak dan imam do 8 fizioterapij......vsi so prijazni sam moje noge ne....vse me boli,imam občutek da mi bojo noge odpadle .....kriza......ne mine dan da vsaj dvakrat ne jočem in se sprašujem zakaj je življenje tako kruto.....
pride dan ko prvič smem stopiti na svoje noge.....huh celo noč pred tem ne spim.....nemorem....navdušenje in vse ostalo.....zjutraj se zbudim.....opravim s fizioterapijami in okrog 10 pridejo 3 fizioterapevtke z hojco (to je tista zadeva ki jo stari ljudje potiskajo pred sabo).....one pripravljene da shodim jst vsebolj dvomim vase......
pripravljam se kot bolha srat.....probam vstat.....negre.....sam na rit me vleče...mišice čist artrofirane....negre in negre......zlomim se jočem kot dž.....izgubljam upanje da bom še kdaj shodu......ob meni je vedno PETRA.....Brunerjeva...dela gor v toplicah....drgač črnomaljka....ona je res videla moje prve korake in me vedno spodbujala...me bodrila....tolažla.....brisala solze...dobesedno....Petra hvala ti....ful.smrk smrk
po 4 tednih v toplicah naredim prve pametne korake.....tam okol 20 jih je blo...s hojco....znoj teče z mene....ne me jebat....včasih sm preteku 6 kilometrov dnevno...danes nemorem narediti 20 korakov.....hodniki v toplicah so neskončno dolgi.....ampak trmast kot bik pozabim na bolečine in navse slabe stvari......počasi grem naprej....
prvič po dolgem času sedim na straniščni školjki,pa še to sta me mogle dve sestre zvlečt gor.....lulam še vedno v račko.....saj sm še vedno na vozičku......
po 6 tednih zdravilišča me odpustijo domov......hoja z berglami je še vedno misija nemogoče.....desna noga iztegnjena......huh na začetku še vedno ampak gre na bolje.......sama misel na vse me spravlja v jok in bedo....
doma preživim slaba 2 tedna....nato rehabilitacijo nadaljujem v centru za rehabilitacijo soča v ljubljani.....
ustanova kjer vidiš kaj ti pomeni življenje.....ko sem prišel gor sm spoznal da sm vbistvu med vsemi jst še najmanj bogi.......ljudje brez roke,brez obeh,brez nog,duševno moteni,.....stari,mladi...otroci...ojoj....zakaj..- ....zakaj je to tako kruto okoli nas?
spoznam veliko prijateljev......žrtve prometnih nesreč,padcev,kapi......šokira me to da so to vse ljudje ki so mladi,zelo mladi.......od 2 let pa naprej......groza....
začenjam z rehabilitacijo.......
dobesedno ne poznajo milosti......ne vejo kaj pomeni nemorem,neznam,nebom.........boli me......tega tam ni......po enem tednu že stojim na berglah......poudarek je na stojim.....dan za dnem naredim korak več na poti do uspeha...........čez vikend sm doma.....čez tedn terapije,bazen,fitness.....vse da pridem k sebi......po 4 tednih že hodim...faaaaaaaak....hodim.......z berglami....na kratke razdalje.....maximalno dve razdalje hodnika......huh že to je dosti.....
tedni minevajo jst pa sm vse boljši.....wauuuuuuu tud lulam že lahko stoje......lahko grem normalno na wc......lahk spim na trebuhu...na boku......moje stanje se izboljšuje....
po 9 tednih v soči me odpustijo domov.......
hodim brez problema sicer z berglami ampak glede na poškodbe sm srečen da vsaj to lahko in da nism priklenjen na voziček saj ko včasih razmišljam če bi bil primoran ostati na vozičku bi raje izbral smrt.......
zdj sm doma že 3 mesece.....zame več ni ovir.....hodim.....še vedno z berglami.....stopnice mi ne delajo težav......tudi z eno berglo že gre....končno že ene 14 dni lahko vozim avto,žal kamiona še ne:) in tudi z viličarjem v domačem podjetju že veselo vozim in delam......
bolečin ne čutim...tudi ko se vreme menja ne...in to mi je všeč...naj tako ostane..........
to bi blo skoraj vse kar se moje življenske izkušnje tiče.......
mejte se radi,cenite to kar vam je dano.....
pa vedite da nebi nikomur privošču tega kar se je zgodilo meni...niti najhujšemu sovražniku ne.....
LP _________________ I¨m driving Tomos Automatic because it¨s OLD SCHOOL |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tomy Stopnja:
Pridružen/-a: 20.06. 2009, 08:53 Prispevkov: 1656 Kraj: dramlje
|
Objavljeno: 02 Okt 2009 15:32 Naslov sporočila: |
|
|
hudo, hudo. lepo, da si nam predstavil svojo neprijetno zgodbo. mislim, da jan bo to v poduk tud i ostalim motoristom.... sam sem meu prometno nesrečo z skuterjom pri 60km/h. meni nič... ampak potem sm začel doživlati travme, nespečnost, ki pride za prometno. stalno sem videl tisto sekundo, ko sem priletel v avto.... tako da previdno vsi ki vozite jeklene konjičke, mopede in sesalce... _________________
Youtube Video: Best Engine Impression Ever
FUCK EVERYTHINK, DRIVE MORINI ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
qwerty Stopnja:
Pridružen/-a: 30.04. 2008, 19:34 Prispevkov: 1037 Kraj: Celje
|
Objavljeno: 02 Okt 2009 16:24 Naslov sporočila: |
|
|
lepo tole napisano... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Davidf1 Stopnja:
Pridružen/-a: 18.03. 2009, 17:47 Prispevkov: 193 Kraj: Grosuplje
|
Objavljeno: 02 Okt 2009 16:24 Naslov sporočila: |
|
|
Sem vse prebral in lepo, da je nekdo napisal to iz prve roke, da bo v poduk drugim, lepo pa tudi zato, ker če je napisal je še vedno živ
Aja Tommy, drugač pa ni to od Ninye zgodba _________________ Varno vožnjo in lep pozdrav! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Ninja Boy Stopnja:
Pridružen/-a: 28.08. 2007, 22:23 Prispevkov: 2203 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 02 Okt 2009 16:44 Naslov sporočila: |
|
|
Ja to ni moja zgodba ne... in upam da tudi nikoli ne bo se kaj takega zgodilo
Drugače pa sem na nekem drugem forumu bral da sedaj že dobro okreva in si pomaga samo še z eno birglo čeprav ga v pol leta čakajo še vsaj 3 operacije... važno da je preživel in da bo lahko normalno hodil...
Lahko na vašo željo dodam še nekaj fotografij _________________ I¨m driving Tomos Automatic because it¨s OLD SCHOOL |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Ninja Boy Stopnja:
Pridružen/-a: 28.08. 2007, 22:23 Prispevkov: 2203 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 02 Okt 2009 16:50 Naslov sporočila: |
|
|
Ljudem z slabim želodcem odsvetujem....
_________________ I¨m driving Tomos Automatic because it¨s OLD SCHOOL |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tomy Stopnja:
Pridružen/-a: 20.06. 2009, 08:53 Prispevkov: 1656 Kraj: dramlje
|
Objavljeno: 02 Okt 2009 16:53 Naslov sporočila: |
|
|
ups.. ja ni tvoja zgodba. samo so me te zadnje slike njegove noge kar fejst pretresle... _________________
Youtube Video: Best Engine Impression Ever
FUCK EVERYTHINK, DRIVE MORINI ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
kregarcek Stopnja:
Pridružen/-a: 03.09. 2009, 18:38 Prispevkov: 424 Kraj: Rogaška Slatina
|
Objavljeno: 03 Okt 2009 18:17 Naslov sporočila: |
|
|
to je noro :S upam da je malo takih zgodb in upam da bi jih bilo še majn, da bi se iztreble, čeprav vem da je to nemogoče _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Tinca97 Stopnja:
Pridružen/-a: 23.04. 2011, 21:05 Prispevkov: 5 Kraj: Celje
|
Objavljeno: 23 Apr 2011 21:35 Naslov sporočila: Re: Grenka izkušnja nekega motorista |
|
|
Lepo da si nam zaupal svojo zgodbo. Nekatere takšne zgodbe se končajo tragično, tako kot se je zgodba mojega (pol)brata. Andrej je kupil motor in ga prodal naprej, kar nekaj jih je preprodal nakar se je odločil za nakup Honde CBR 1000RR- športni tip, 1000 kubikov in rekel najinem očetu: "veš, ati tega bom pa meu, saj sem si ga želel dolgo." Tako je odšel kupit hondo in očeta povabil zraven, nakar sta motor odpeljala k mehaniku, saj je želel da mu zamenja gume, olje, bremz olje,... Medtem me še kliče oče in mi pove da se peljeta po avtocesti z avto in prikolico na kateri je nov motor, seveda sem bila cela navdušena in se veselila vožnje z hondo s katero me bo peljal brat. Po njegovem naročilu ga je mehanik popravil in iz servisa ga je dobil u soboto, nakar ga je celo noč loščil (čistil), tako je znala povedati njegova punca. U ponedeljek si uzame u službi prosto, nakar sledi skrb za dokončanje lastne hiše (dokončanje fasade in nekaj zaklučnih del) in registracija motorja. U ponedeljek me pokliče oče in mi reče če grem zraven na obisk Andreju, saj mu je šel pomagat zaklučna dela, nakar se jaz odločim da se moram učiti in bom raje doma. Tako lepo me zapusli šola, saj se mi gre za zaklučne ocene. In tako je že torek, oče pride po mene in je nekaj slabe volje, reče mi naj pogledam tazadnje sporočilo: iskrene sožalje. wtf?? to se mi je ponoči sanjalo, kako gledam to sporočilo. seveda tist trenutek nedojamem nič nakar mi oče pove da se je Andrej ubil. Jaz ga pa po neumnem uprašam kaj mu je?? Seveda zavedala se nisem takoj, potem čez 5 minut sem padla u jok in se zavedala. Tako so se začeli za mene dnevi trpljenja, jokanja... Težave z dihanjem, pozabljivost.. Kako se je ubil?? prehitel je zastoj (kolono) po levi strani, kamor je zavijal avto in tako je nastal trk. Andrej je počil tilnik in takoj je umrl, če pa bi preživel, mu bi morali odrezati nogo, saj mu jo je motor nad njo zdrobil. Sopotnica je pri tem vrglo več metrov na tlakovana tla, pri čem je utrpela hude poškodbe.
to je pa moja zgodba, kar lažje mi je ko sem se razpisala _________________ Tinca |
|
Nazaj na vrh |
|
|
THE_MAN Stopnja:
Pridružen/-a: 08.11. 2009, 17:40 Prispevkov: 1067 Kraj: MB
|
Objavljeno: 23 Apr 2011 23:05 Naslov sporočila: |
|
|
ta fant se je hudo razbil jas sem meu tut poškodbo nog pred 8-imi mesecei ko mi je en pijanček vzel prednost in sem mu trčil v bok pri 100 na uro odprti zlom stegnjenice 40 cm dolga raztrganina po notranji strani stegna(desnega) poškodba hrbtenice,...po končanih terapijah v laškem sem shodil...zdaj sem že popolnoma gibljiv ampak se ne morem pripogibat....zdaj sem ugotovil da sem imal počeno lobajnjo ker mi ob prihodu v bolnico niso pravilno slikali gleve...glava je zdaj tudi vredu...imam preko 140 šivov in štango skozi stegnjenico....pazite dečki kak se vozite ker je hudo nevarno!!!!!!!! _________________ Ne me jebat, ni vicov od policajov??!!!!
Jaja vse je res!!! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brrm Stopnja:
Pridružen/-a: 09.12. 2010, 05:39 Prispevkov: 226 Kraj: JV
|
Objavljeno: 26 Apr 2011 13:34 Naslov sporočila: |
|
|
tega ki je opisal to svojo zgodbo sem zadnjič videl na pošti in uprablja samo še eno berglo _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|